Veleposlaništvo RS Kijev /Politično sodelovanje /

 

 

Veleposlaništvo Republike Slovenije v Ukrajini je pristojno za Ukrajino, nerezidenčno pa iz Kijeva pokriva še Armenijo, Gruzijo in Moldavijo. Odnosi Slovenije z vsemi državami so dobri in prijateljski. Sodelovanje na področju gospodarstva, kulture, izobraževanja in znanosti se iz leta v leto izboljšuje.

 

Sodelovanje med Republiko Slovenijo in Ukrajino

Sodelovanje med državama je vse od neodvisnosti in priznanja zelo dobro in intenzivno, vzpostavljeni so prijateljski odnosi na vseh ravneh, prav tako je izgrajena pogodbena osnova za sodelovanje.  Stiki med predstavniki obeh držav na različnih ravneh so redni. Državi uspešno sodelujeta v mednarodnih in regionalnih organizacijah in forumih, v prvi vrsti v OZN, OVSE in v Svetu Evrope.

 

V zadnjih letih se je okrepilo sodelovanje na gospodarskem področju z različnimi projekti med slovenskimi in ukrajinskimi podjetji, kjer velja omeniti tudi prizadevanja Slovensko-ukrajinskega združenja poslovnežev, ki tudi v sodelovanju z Veleposlaništvom RS v Kijevu igra vlogo pri krepitvi teh odnosov.

 

Med pomembnejšimi projekti v zadnjem letu velja omeniti:

 

Slovensko-ukrajinsko izvozno pobudo, katere ideja je preko skupnih nastopov slovenskim izvoznikom, ki se zanimajo za vstop na ukrajinski trg, le-tega olajšati.

 

Pomoč slovenskemu izvozu: Veleposlaništvo RS skupaj s Slovensko-ukrajinskim združenjem poslovnežev nudi zainteresiranim slovenskim podjetjem brezplačne pravne nasvete, nasvete glede finančnega poslovanja, carinskih dajatev in računovodskih storitev. Nudi tudi druge oblike pomoči, vključno z nudenjem uporabe poslovnih prostorov za navezovanje stikov med podjetji obeh držav.

 

V letu 2012 je Veleposlaništvo RS skupaj s Slovensko turistično organizacijo uspešno vodilo projekt Promocija slovenskega turizma. V letu 2013 je izvedlo naslednje glavne aktivnosti: sprejem za slovenske udeležence največjega Mednarodnega turističnega sejma v Kijevu (UITT)  in njihove poslovne partnerje; leta 2012 delavnico v Lvovu o vzpodbujanju slovenskega zimskega turizma za več kot 50 udeležencev iz petih zahodnih regij Ukrajine ter delavnice v Harkovu, Dnipropetrovsku in Donecku za več kot 70 udeležencev – ukrajinskih ponudnikov turističnih aranžmajev. Vse te dejavnosti so intenzivno pripomogle k promociji turizma v Sloveniji in izboljšale podobo Slovenije v državi akreditacije. Tudi te aktivnosti, ki jih je veleposlaništvo izvajalo v letu 2013 in z njimi nadaljuje tudi v letu 2014 so pripomogle k povečanju izdaje vizumov na Veleposlaništvu RS v Kijevu za namen turističnega potovanja v Slovenijo. V letu 2013  je Slovenijo obiskalo 4000 ukrajinskih turistov.

 

Veleposlaništvo si bo tudi v nadaljevanju prizadevalo nenehno opozarjati potencialne partnerje o Sloveniji kot zanimivi in privlačni turistični destinaciji in bo aktivno nadaljevalo sodelovanje z ukrajinskimi turističnimi agencijami.

 

Projekti za vzpodbujanje gospodarskega sodelovanja zajemajo prizadevanja za vzpodbujanje trgovine, kot tudi poglabljanje stikov z različnimi ukrajinskimi sektorji in združenji (od avtomobilskega, farmacevtskega,..). Ena od takšnih dejavnosti v letu 2012 je bila predstavitev slovenskih podjetij gradbeniškega sektorja. Prav tako je Veleposlaništvo RS v Ukrajini prispevalo k vstopu slovenskega avtomobilskega grozda na ukrajinski trg ter njegovo sodelovanje pri oblikovanju prvega tovrstnega grozda v Ukrajini, v Zaporožju v Ukrajini.

 

Vse te aktivnosti so v zadnjih dveh letih ustvarile pozitivno trgovinsko bilanco in povečanje slovenskega izvoza v Ukrajino. Blagovna menjava v letu 2013 je presegla menjavo iz leta 2012. V skladu s podatki Statističnega urada Republike Slovenije je obseg blagovne menjave med državama v letu 2013 znašal 269,5 mio. EUR, kar je 13,9 % povečanje v primerjavi z letom 2012. Slovenski izvoz je znašal 251,1 mio. EUR (11,3 % rast), medtem ko je vrednost uvoza znašala 18,4 mio. EUR (69,7 % rast). Slovenija je imela v blagovni menjavi presežek v višini 232,7 mio. EUR. V letu 2013 je bila Ukrajina 27. zunanjetrgovinska partnerica Slovenije, pri čemer je bila 18. izvozna partnerica in 53. uvozna partnericaTo dokazuje, da Veleposlaništvo Republike Slovenije igra pomembno posredniško vlogo pri podpiranju sodelovanja med ukrajinskimi in slovenskimi podjetji, tako v javnem, kot tudi v zasebnem sektorju, kot tudi pri zaščiti slovenskih podjetij na ukrajinskem trgu.

 

Veleposlaništvo RS v Kijevu je okrepilo sodelovanje na področju kulture, v zadnjih dveh letih je tako po različnih mestih skozi pregledno razstavo predstavilo slovensko arhitekturo, v Kijevu in Harkovu je predstavilo evropsko prestolnico kulture »Maribor – EPK 2012«, na lektoratih za slovenščino na univerzi v Lvovu in na univerzi v Kijevu pa je pomagalo tudi z organizacijo Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega filma, kjer je bilo uspešno predstavljeno več filmov, prevedenih v ukrajinski jezik. Veleposlaništvo je pomagalo tudi pri organizaciji gostovanj slovenskih literarnih ustvarjalcih na obeh lektoratih.

 

Omeniti velja tudi razvojno in humanitarno sodelovanje, Slovenija že nekaj let izvaja projekt »Rehabilitacija ukrajinskih otrok«,s katerim omogoča rehabilitacijo otrokom, ki nosijo posledice černobilske nesreče, poleti 2014 pa je v Slovenijo prispela skupina 40 otrok v okviru projekta "Krepitev psihosocialne dobrobiti otrok iz Ukrajine", v organizaciji ITF - Ustanova za krepitev človekove varnosti in Rdečega križa Slovenije.

 

Slovenija donira finančna sredstva za izgradnjo novega zaščitnega objekta nad starim sarkofagom v Černobilu. Za študijsko leto 2014/2015 je Republika Slovenija razpisala tri štipendije za podiplomski študij za ukrajinske študente v vrednosti 100.000 EUR.

 

Slovenija tudi z vsemi temi aktivnostmi izraža podporo približevanja Ukrajine Evropski uniji in pozdravlja podpis Pridružitvenega sporazuma (junij, 2014) z Evropsko unijo, vključno s poglobljenim in vseoobsežnim prostotrgovinskim sporazumom, s čimer so vzpostavljeni pogoji za tesnejšo politično asociacijo in gospodarsko integracijo med Ukrajino in Evropsko unijo. Slovenija si želi in prizadeva, da bi Ukrajina, pomembna evropska vzhodna soseda, uspešno nadaljevala pot, ki bo vodila k odpravi vizumske obveznosti za njene državljane.

 

Kronologija najpomembnejših obiskov

Predsedniški obiski:

-            leta 2002 obisk slovenskega predsednika Milana Kučana v Ukrajini in povratni obisk Leonida Kučme, ukrajinskega predsednika v Sloveniji;

-            leta 2005 obisk slovenskega predsednika dr. Janeza Drnovška v Ukrajini;

-            leta 2008 obisk ukrajinskega predsednika Viktora Juščenka v Sloveniji;

-            leta 2011 obisk predsednika Slovenije dr. Danila Türka v Ukrajini.

 

Obiski predsednikov vlad:

-            leta 2003: obisk predsednika ukrajinske vlade Viktorja Janukoviča v Sloveniji;

-            leta 2007: obisk predsednika slovenske vlade Janeza Janše v Ukrajini.

 

Sodelovanje med Republiko Slovenijo in Republiko Armenijo

Slovenija Republiko Armenijo pokriva preko Veleposlaništva RS v Kijevu, Armenija Slovenijo pokriva preko Veleposlaništva RS v Rimu. V Erevanu deluje slovenski častni konzul Ruben Astvatsatrjan, v Ljubljani pa armenska častna konzulka Sara Stepanjan.

 

Odnose med Republiko Slovenijo in Republiko Armenijo ocenjujemo kot dobre in prijateljske, med državama ni odprtih vprašanj. Ob obisku PR  dr. Türka v Armeniji leta 2010, ki ga je spremljala gospodarska delegacija, je potekala tudi armensko-slovenska poslovna konferenca. Konferenca je ponudila veliko možnosti za oblikovanje okvirjev nadaljnjega sodelovanja, izražen je bil tudi interes za izmenjavo investicij, armenska stran pa je izrazila tudi interes za prenos dobre prakse slovenskega gospodarstva v Armenijo.

 

Veliko je srečanj na najvišjih ravneh ob mednarodnih dogodkih. Močno si prizadevamo za nadaljnjo krepitev sodelovanja med državama, predvsem na področju gospodarstva in kulture. Aprila 2013 se je vodja predstavništva Nataša Prah udeležila svečane inavguracije predsednika Serža Sargsyana in v razgovorih z najvišjimi predstavniki države opravila pomembne pogovore, ki dodatno prispevajo k krepitvi odnosov.

 

Veleposlaništvo Republike Slovenije v Kijevu si pri svojem delovanju prizadeva za ohranitev in nadaljnjo krepitev visoke ravni v dvostranskih odnosih med državama in je tudi aktivno pri iskanju novih oblik in področij sodelovanja, tudi v mednarodnem kontekstu. Veleposlaništvo pri tem izhaja iz zgoraj omenjenih interesov in nacionalnih prioritet Republike Slovenije.

 

Kronologija najpomembnejših obiskov

Predsedniški obiski:

-            leta 2005 obisk armenskega predsednika Roberta Kočarijana v Sloveniji;

-            leta 2010 obisk slovenskega predsednika dr. Danila Türka v Armeniji;

-            leta 2011 obisk armenskega predsednika Serža Sargsyana v Sloveniji.

 

 

Sodelovanje med Republiko Slovenijo in Gruzijo

Odnose med Republiko Slovenijo in Gruzijo ocenjujemo kot dobre in prijateljske. Politični dialog med državama vključuje bilateralne stike na različnih ravneh in področjih, visoki predstavniki dveh držav pa se srečujejo tudi ob robu mednarodnih dogodkov.

 

Državi si prizadevata za razvoj odnosov na vseh področjih tudi z redno komunikacijo visokih predstavnikov obeh držav. V tem duhu sta se strani v okviru uradnega obiska MZZ Vašadzeja v RS februarja 2010 zavzeli za krepitev političnih in gospodarskih odnosov. Med državama ni odprtih vprašanj. Gruzijska stran vidi Slovenijo kot državo, ki je uspešno zaključila tranzicijo in postala članica EU in NATO, izrazila je interes za reden politični dialog ter za posredovanje slovenskih izkušenj pri vključevanju v EU.

 

Veleposlaništvo RS v Kijevu si v okviru možnosti nerezidenčnega diplomatskega pokrivanja Gruzije iz Ukrajine prizadeva za pospešitev sodelovanja z Gruzijo in sodeluje pri vseh najpomembnejših aktivnostih dvostranskega sodelovanja. Pri tem opozarja državne in gospodarske subjekte na področja, kjer obstaja potencial za krepitev sodelovanja med državama. Veleposlaništvo pri svojem delu tesno in dobro sodeluje s častnim konzulom RS v Gruziji Gocho Gogilashvilijem.

 

Slovenija z vsemi aktivnostmi izraža podporo približevanja Gruzije Evropski uniji in pozdravlja podpis Pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo (julij 2014), vključno s poglobljenim in vseoobsežnim prostotrgovinskim sporazumom, s čimer so vzpostavljeni pogoji za tesnejšo politično asociacijo in gospodarsko integracijo med Gruzijo in Evropsko unijo.

 

Sodelovanje med Republiko Slovenijo in Republiko Moldavijo

Odnose med Republiko Slovenijo in Republiko Moldavijo ocenjujemo kot zelo dobre in prijateljske, med državama ni odprtih vprašanj. Državi imata redne politične stike na vseh, tudi na najvišji ravni. Strani si prizadevata tudi za okrepitev medparlamentarnega dialoga. Sodelovanje med državama v veliki meri označuje tudi razvojno sodelovanje, Moldavija je v skladu z resolucijo o razvojni pomoči RS do leta 2015 prioritetna država. MZZ namerava, skupaj s Slovensko filantropijo, razširiti projekt »Izboljšanje izobraževanja in socialne integracije romskih otrok v Moldaviji«, ki trenutno poteka v regiji Ocnita tudi na Pridnestrje. Aktivno smo se vključili tudi v delo Delovne skupine za Moldavijo v okviru Skupnosti demokracij, kjer trenutno poteka potrjevanje projektov.

 

Slovenija podpira vključevanje Moldavije v evroatlantske integracije in pričakuje dobro sodelovanje z Moldavijo tudi v tem okviru. Slovenija pozdravlja podpis Pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo (junij 2014), vključno s poglobljenim in vseoobsežnim prostotrgovinskim sporazumom, s čimer so vzpostavljeni pogoji za tesnejšo politično asociacijo in gospodarsko integracijo med Moldavijo in Evropsko unijo.

 

Kronologija najpomembnejših obiskov

Predsedniški obisk:

-            leta 2004: obisk moldavskega predsednika Vladimirja Voronina v Sloveniji;

-            leta 2006: bilateralno srečanje predsednikov Slovenije in Moldavije ob robu 13. vrha predsednikov Srednjeevropskih držav.